365. (08.02.2015) Gmeineck turni smuk
Na pobudo Grega smo se danes odpravili na Gmeineck turni smuk v Avstrijo. V planu smo imeli smučanje po pobočjih, bogatih s snegom. Pobočja so bila, le snega bi bilo lahko več; precej več. A kljub temu smo dobili kar smo v osnovi iskali – turo.
Jutro se je zgodilo precej prej kot običajno. Ko se je začelo daniti smo bili praktično že na izhodišču. Izhodišče pa je bilo uro in pol vožnje iz Mojstrane. Pogledi tako na levo in desno kot tudi navzgor, so kazali bolj klavrno podobo. Snega le za vzorec. Ker pa smo že tukaj in ker upanje umre zadnje, smo se spravili na smuči. Z vsakimi 100 višinci se je začela tudi snežna odeja debeliti. A le do vznožja hriba, ki pa je bil, zaradi vetra, precej spihan. Temu primerna je bila tudi podlaga.
Na vrhu
Dobra stvar ture je bila ta, da smo imeli skoraj cel čas nad sabo sonček, ki nas je grel. Zato tudi kakšen postanek več ni izostal. Bolj kot smo se bližali vrhu, bolj je bril veter. Ampak res močan. Vendar pa vseeno ni preprečil zaslužene malice tam gori. Ta pripada!
Sledila je smučarija, ki pa ni bila začinjena s pršičem. Pač pa z močnim vetrom in mrazom. Pa seveda tudi s kložami, ki so kar sproti pokale pod našo težo.
Pravzaprav je bila meni še najbolj všeč cesta po kateri smo se spustili do izhodišča, kjer ni bilo zastrugov, klož, veter se je umiril, pa še pivo je bilo vedno bližje:)
