377. (21.02.2015) Spodnji in Zgornji Ledinc
Me veseli, da so še ljudje, ki za hribe vstanejo ob štirih zjutraj. Tako je dan daljši. Pa še kakšno korist imaš od tega. Kot naprimer to, da si prvi v smeri in ti odločaš kaj in kako in se ne prilagajaš ali pa dobivaš pošiljke ledu na glavo. Tako smo se podali v smer, kjer stojita spodnji in zgornji Ledinc.
Tokrat je družba Bojč in Uroš. Oba iz AO Kranj. Na Anclovem panično, skoraj z ročno, parkiramo. Ko obujem prvi čevelj, Bojč že hodi po stezi. Jebenti, se mu mudi… Stopimo hitreje in na izravnavi prehitimo prednamce. ”Kam pa kam”, jih vpraša Bojč. ”V grapo med Ledinskim vrhom in Babo”, rečejo. Oooo, to je pa super! Najbrž smo vsi pri sebi mislili: Ooooo, the best, ne gremo v isto smer!
Pod smerjo
Danes ima veter mlade. Pršni plazovi se vsipajo prav iz vseh sten. Ko se pripravimo za vstop, sta prispela še dva črnučana. A mislim, da se ne bomo kaj dosti motili. A že na prvem raztežaju opazimo pravo invazijo pod Ledince. No, izkaže se, da gredo večinoma v grapo. Še dobro…
Bojč pleza naprej. Pravi, da ima še neke neporavnane račune. Meni je prav. Nič hudega. Bomo pač bolj uživali in fotkali. Čedca je še v svežem spominu. Tako Bojč suvereno obdela prvi raztežaj. Drugi zgleda že bolj pokonci. Na sredini drugega raztežaja pride na vrsto nekaj metrov navpičnega plezanja. Nato se spet rahlo položi in sledi izstop iz drugega raztežaja. Nato pa še zaključek spodnjega, od katerega so nas želeli pregnati pršni plazovi. A mi se ne damo!
Proti Zgornjemu Ledincu
Pospravimo vrvi in prec odbrizimo naprej proti Zgornjemu Ledincu. Sledi Janeza in drugih se vidijo le približno; sem in tja. A hoja je udobna in ne preveč utrujajoča. A bolj ko se bližamo slapu, bolj nas obstreljuje nekakšen drobir. Veter pa neusmiljen! Biča nas iz vseh smeri. Na spodnjem abalakovu se navežemo. Bojč spet prvi v vrsti. Fantastični pogledi skozi objektiv. Jeaaaa…
Kmalu se na vrhu znajdemo vsi trije. Sam priplezam z rahlo bolečino v rami in peskovnikom v ustih. Preden izpljunem ves pesek ima Bojan že pripravljen spust. Najprej grem jaz, nato Uroš, na koncu pa še Bojč, ki je moral reševati zapihano vrv.
Peš sestop
Po spustu je sledil še sestop do Spodnjega Ledinca, od tam pa nazaj v dolino. Bojč je uspešno našel prehod v krajšo grapo, kjer je imal veter in pršni plazovi žurko.
Spodaj si zadovoljno podamo roko, rečemo kakšno moško pod rdečim kršem in odbrzimo proti avtu.
Super tura!
