329. (25.11.2012)
Končno nam je uspelo! Dobiti se skupaj, na bolj družaben način. Ne samo, da se pokličemo po telefonu, na hitro vržemo v nahrbtnike potrebno robo in jo čimprej pičimo v hribe. Saj s tem ni nič narobe, a prav fino je tudi to, da se v miru lahko dobiš in kakšno rečeš. Če pa zraven zabrenka še kitara in si ob tem pomagaš s pesmarico… To je pa pika na i.
A vse te stvari presneto hitro minejo. In tudi v tem primeru ni bilo nič drugače. Na srečo pa smo imeli pred seboj še celo nedeljo, ki smo si jo rezervirali. Najprej smo jo rezervirali za plezanje (po optimistični varanti), kasneje pa smo se oprijeli tiste bolj realne, in sicer pohajkovanja po fužinskih planinah. Na koncu pa sem bil glede hribovske nedelje prav zadovoljen, saj smo z Vidom in Štefanom kljub vsemu nekaj malega poplezali.
Iz Grintovice smo se najprej povzpeli na Krstenico. Se ustavili na razgledišču na robu planine. Nadaljevali po mehkih travah na drugo stran planine pod Krsteniški Stog. Tu sta se oblikovali dve skupini; ena je šla na Krsteniški Stog in nato po grebenu naprej proti Jezerskemu Stogu, druga pa se je tja podala po poti okoli Krsteniškega Stoga. Sledil je krajši vzpon pod Jezerski Stog, tam pa smo se spet razdelili v dve skupini. Z Vidom in Štefanom smo se na vrh podali po Šolski smeri, druga skupina pa je šla naokrog in tam smo se spet dobili.
Pot nas je potem vodila dol do Jezerc in naprej do Krstenice. Od tam pa le še od planine Blato, kjer smo zaključili prijeten vikend. Upam, da ga še ponovimo.
