362. Ob soči – izlet – Soška dolina
Včeraj smo se potepali po dolini, ki se ji reče Soška dolina. Nič plezarije, nič iskanja prehodov, nič hitenja in gledanja na uro, nič trepetanja za vremenom… Ena sama sproščenost!
No, v poznih jutranjih urah nas je prišla Anita (www.kofler-sport.si) s kombijem pobrat na parkirišče GORNIKa. Eni bolj, drugi manj ali nič zaspani se dobre volje odpeljemo proti Baški grapi. Vse je mirno. Zgleda, da so si graparji po GM40 vzeli kakšno minuto več za spanje.
Skozi pokrajino
Kot sovoznik ali potnik v kombiju imaš mnogo več časa za razgledovanje po okolici, kjer se voziš. Pogledi skozi okno kombija me presenetijo, kako lepa je naša pokrajina. Po kakšni uri vožnje parkiramo pred tolminskimi koriti. Prijeten hlad nas spremlja pri hoji ob Soči od točke do točke, ko si ogledujemo tolminska korita. Na vsakem koraku smo presenečeni nad lepotami. Da vse le ni tako ”lagano” poskrbijo vzponi in sestopi od točke do točke. Na koncu se vzpnemo do hudičevega mostu, ki daje pogledom od spodaj poseben čar soteski. Da tam čez vozijo avtomobili? Višek pustolovščine…:)
Od tolminskih korit se prestavimo kakšen kilometer nazaj v vas in obiščemo kmetijo Kramar. Jasno, sirček vabi! Poskusimo odličen domač sir v prijetnem ambientu manjše trgovinice. Odlično! Lepo urejeno okolje s prijazno in pristno postrežbo. Če ob klepetu z domačini izveš še kakšen detajl, ki ga sicer ne bi, pa še toliko bolje.
Slap Kozjak
Naprej se odpravimo proti Kobaridu in slapu Kozjak. Vmes nam Anita postreže še s številnimi podatki iz zgodovine krajev in lokalnih posebnosti. Zapeljemo čez Napoleonov most s krasnim pogledom na Sočo. Avto pustimo na polno zasedenem parkirišču in se odpravimo čez polje proti Slapu. Vmes se sprehodimo skozi rove prve svetovne vojne in preko razgledišč na Sočo. Spustimo se nazaj na pot in gremo ob potoku proti slapu. Prijeten hlad in trume obiskovalcev nas spremljajo na poti. Na detajlu poti, kjer so stopnice in lesen pod vklesani v steno, pride prav kakšen preventiven prijem za jeklenico, drugače bi pristal par metrov pod platojem v vodi.
Rafting na Soči
Na poti nazaj proti kombiju kakšno rečemo in ugotovimo, da je res fino! Sledi rafting na Soči. Tudi to je ena izmed aktivnosti, ki jih nudi Soška dolina. Dobimo se v Kobaridu, kjer nas v agenciji (http://www.xpoint.si) – priporočamo – opremijo z neoprenom, čeladami in jopiči. Zapeljemo se do Boke, od tam pa v treh etapah do Trnovega. Najprej nas je, odlični krmar Rok, seznanil z osnovami rokovanja in delovanja pri raftanju. Sebastjan se odloči, da stestira mokroto vode in ugotovi, da je ta res še vedno mokra in pa sprva tudi precej mrzla. A sonce je poskrbelo, da se je ta v neoprenu tudi kmalu segrela. Nato sledi še testno reševanje iz vode. Najprej ”rešimo” Sebastjana, nato še mene.
V pravem timskem in sproščenem vzdušju se prepustimo toku vode. Mojca je skrbela, da nismo pozabili pravi čas zavihteti vesel:). Rok ni pozabil usmeriti čolna v vsako večjo skalo, ki nam je prišla na pot. Mojci to ni bilo všeč, a naša barka se ni dala. Obrnili se nismo niti enkrat, ker je USPEH! Usklajeno smo veslali tudi preko največjih brzic in šikan.
Skok v Sočo
Vmes smo naredili nekaj postankov, kar je bila pika na i celotnemu spustu. Najprej nam Rok uredi Aquapark sredi Soče. Noro! Spuščamo se po toboganu, skačemo v deročo Sočo. Odlično! Sledita skoka v vodo iz ogromne skale. Nepozaben občutek; odločitev za odriv, neskončen let in spoznanje, da ti je uspelo. Odlično! Tretji postanek pa je ob potoku, ki se izliva v Sočo. Sedenje na topli skali ob sproščenem pogovoru in občutkih, da nam je že skoraj uspelo.
Po nekaj zavesljajih in brzicah se znajdemo v Trnovem. Spoznanje, da je konec poti, se nam je zdelo po uri in tri četrt spusta, mnogo prehitro. Zato se peš odpravimo nazaj proti toku ob Soči, kakšnih 50 metrov od pristanka ter se na hrbtu prepustimo toku proti čolnu.
Odhod
Tako smo, zadovoljni in za eno izkušnjo več, zapustili Sočo. Odidemo nazaj v Kobarid na rehidriranje in zasluženo kosilo. Na koncu le-tega ugotovimo, da se moramo kar najhitreje spokat v kombi in ujeti avtovlak od Mosta na Soči do Bohinja. Aniti uspe časovnico izpeljati do minute natančno. Sprevodnik pokasira svoje, tako kot dizelca, v naslednjih tri četrt ure opravi svojo pot na Gorenjsko stran.
Tura je uspela odlično – brez kompliciranja, v sproščenem vzdušju, v pravem tempu, s pravimi ljudmi!
