Štruca in Zeleniške špice
380. (07./12.06.2015)
Nihče nima časa. Nič čudnega za ta svet. Še vedno grem lahko sam, sem si rekel. Oddidem na vsezgodaj pa še vedno ne prezgodaj. V obeh primerih. Na Štruco se odpravim čez Gamsov skret. Zgleda, da nimajo posebnih prebavnih motenj, saj videti ni bilo nobenega. Sem pa opazil, da nisem edini predstavnik človeške vrste v teh koncih. Tik pod zajlami se srečamo. Višje gori povesta, da sta iz Ljubljane in Škofje Loke. Medtem, ko nekaj modrujemo, dobim celo navodila kako priti do pod Štruce. V mislih se mu zahvalim, vendar bo šlo tudi brez tega. Tudi v miže, če bi bilo treba, he he …
Pod smerjo se udobno namestim na čvrsto skalo. Lep je razgled na Pode in naprej proti dolini. Sonce skrbi za prijetno, toplo počutje. Opravim še nujne službene klice, nato se oprtam z opremo. Naslednji moment sem že pod nekoliko bolj strmim delom. A glej ga hudiča… oz. bolje rečeno kozoroga, ne, dva kozoroga, ki sta udobno zleknjena prav sredi ,,moje” smeri. Hmmm, kaj zdaj? Nič, bo treba spremeniti načrte, saj se domačinov res ne spodobi preganjati na njihovi zemlji.
Rezervni plan
Zavijem bolj v desno in grem pogledat, če bom naletel na kakšne prehode. Nazaj je smer še vedno splezljiva. Skala je fenomenalna. Druga Pakla. Zgoraj se smer začenja zapirati. Preplezam skalno zaporo z rahlim previsom, zgoraj pa naletim celo na prusik, ki je zavezan za skalno uho. Pogledam okoli roba, zaplezam malo višje in zagledam klin. Hmmm, mislim da bi se spodobilo zavarovati že spodaj pri prusiku. Odplezam nazaj in se zavarujem.
Zdaj gre lažje. Nad klinom bo potrebno namestit varovanje, saj imam s seboj le vodniško vrv. V naslednjih dveh raztežajih se kar namučim. Ne s samim plezanjem; to je čudovito, pač pa z izbijanjem klina. Še nikoli se mi ni tako zelo zavil pri konici. A ker sem Gorenjske dežele mož, se ne dam tako hitro odgnati brez klina. Po dveh čudovitih raztežajih, no jaz sem moral narediti enega več, pridem v bolj položen svet. In na točko, kjer se lepo vidi, da sem v sosednji smeri od planirane. No, nič zato, ta je bila najbrž še lepša.
Sestop
Veter me prežene proti dolini. Preko snežnih zaplat in ležjega sveta prispem do bivaka pod Grintovcem, kjer čimbolj izpraznem nahrbtnih (beri vse pojem in popijem). Vmes pospravim v nahrbtnik tudi nekaj smeti planinskih packov in se preko kokrškega sedla odpravim nazaj v dolino. Ta sestop oz. muka pa ni vredna opisa!
Na Zeleniške špice sem se odpravil z razlogom testiranja novih pohodnih hlač (Hlače Sfinga), ki jih razvijamo v GORNIKU. Ko zjutraj pridem na Jermanco, je tam že vse polno avtomobilov. Zagotovo niso šli vsi v Repov kot. Temperatura ravno pravšnja. Pri slapu pomislim na hlače in ugotovim, da so odlične. Izredno udobne, kar omogoča poseben material na zadnjem, zgornjem delu. Odlično dihajo in odvajajo pot, zato niso prevroče. Bomo pa morali odpraviti eno pomanjkljivost. Sicer mi bo to potrdila aktivnost v nadaljevanju, vendar je zadnji del pasu prenizek. Bomo videli…
Po Zeleniških špicah
V slabi uri in pol sem prišel na Staničev vrh. Enkraten dan. Brez oblačka. Prijetna temperatura, nič folka… Ne, ne, nisem čisto sam. Pravkar se mi je zazdelo, da sem nekoga zaslišal. Prisluhnem še enkrat, in res. Glasovi prihajajo prav izpod Staničevega vrha. Kmalu se srečamo. Starejši par jo kar pogumno rajža preko špicov. Kako lepo je videti ljudi polnih energije. Še posebej v teh letih. To je izven standardnih okvirjev povprečnega Slovenca. Bolj bi bilo ”normalno” držanje se domačega plota in grenitev življenja vsem okoli sebe. A to je druga zgodba… Za prečenje sem potreboval slabo uro in pol. Tako na ”izi”.
Na vrhu si vzamem čas, ki mi pripada. Lepi pogledi na Ojstrico, Korošico, Dedca, Vežo in okoliške hribe. Kar težko se odpravim naprej in nazaj v dolino. Pod južno steno Planjave sem kar malo nevoščljiv navezi, ki pravkar vstopa v steno. Pa ne zaradi vročine, ki jo bosta kmalu občutila, pač pa svobode tega trenutka.
Polne baterije
Slabo uro sem potreboval od Srebrnega sedla do Jermance. Test hlač je uspel. Po velikih obremenitvah (plazenje po zadnjici po skrotju, melišču, snežišču. Stiku hlač z ostro skalo, obremenitvijo glede pilinga in raztezanja…) natančno vemo kaj jim manjka in kaj je potrebno spremeniti, da bodo res vrhunske. To je to! Zdaj pa delat, kar ne bo težko po takšnem uvodu v petek, he he…
