312. (02.08.2012)
S Klemenom sva se dan pred plezanjem odpravila na bivak pod Luknjo, ki so nama ga prijazno odstopili v AO Mojstrana (Grega, hvala). Tako je bil dostop bolj znosen, še posebej za Klemena, ki bi se v nasprotnem primeru moral podati na pot iz Cerkna že ob ”nečloveški” uri. Ta problem je bil rešen:).
Zjutraj se lepo zbudiva in jo mahneva preko melišč do vstopa. Skico smeri sem si ogledal že nekaj dni pred plezanjem, zato sem se podal proti vstopu po spominu. Jasno je bil ta spomin že malo zamegljen, zato sva falila vstop. A vstop brez klinov naju ni zmotil, saj je to smer, ki ni dosti plezana, zato temu nisva posvečala neko veliko pozornost. Pa še vstop je bil lep. Ob varovanju s frendi in klini sva plezala v logični smeri. Prvo stojišče nabijem s klini. Iz spodnjega kamina do roba se je bilo treba malo pretegnit, a ne preveč. Tam okoli IV.
V prevem raztežaju sva presekala smer Dotik. Nadaljevala sva po nekakšni krušljivi prečki do pod previsa, kjer sem precej v desno zagledal stojišče. Kasneje ugotovim, da sva se v drugem raztežaju gibala v območju Spominske smeri KB. V tem stojišču vpnem komplet in nadaljujem do stojišča, ki je kakšnih petnajst metrov višje in v levo, kjer si uredim stojišče. Po ogledu vodnička ugotovim, da je to stojišče smeri Kaplja. Obe omenjeni smeri tu zavijeta v desno in okoli previsov, ki so tik nad stojiščem. Midva se odločiva, da greva malo po svoje (tu se mi je zdel prehod še najbolj znosen) in sva zavila v levo. Prečim preko zelo izpostavljenega roba nekaj metrov navzgor in pridem do krajšega kamina. Kamin nudi izredno lepo poko in krasne grife, a je zaradi izpostavljenosti in ker visi navzven, kar precej atletski. Nadaljevala sva preko plat in polic še kar v levo. Sledilo je tretje stojišče, ki sem ga tudi nabil s klini. Nad tem stojiščem (kakšnih 15m) pa sem prišel na gredo, nad njo pa se je bočila velika streha. Zdaj sem na gredi zavil v desno, a po prečenju po gredi kakšnih 15m spet zavil v levo v nekakšen žleb, ki se je začel s prestopi po platkah in kaminu. Lahek žleb (III) se vleče dva raztežaja in mislim, da sva se v tem delu priključila na Bohinjsko smer. A le do konca žleba, kjer pa se je odcepila Mojstranška smer. V prvi raztežaj je zagrizel Klemen. Najprej z leve strani, a se je kmalu vrnil nazaj in nadaljeval z desne. Najprej krajši odsek poličk, nato pa čez manjši previs oz. okoli čez ploščo in naprej v sistem poklin. Varovala sva se na svoje kline. Proti koncu, pod ogromno streho sva prečila v levo pod previs. Preko nekaj krasnih gibov me je smer vodila čez previs v manjšo kotanjico, kjer pa se je že videla tudi Wisiakova smer in vse plate in buhteljni vmes. Sledile so platke z odlično poko na začetku, kjer sem namestil, v kakšnih 10ih metrih, tri frende. Sledili so prehodi med platkami, tukaj pa sva naletela na mojstranški klin. Sledijo čudoviti prehodi po plateh in poklinah vse do stene na desni, ki zapre pot. A se smer nadaljuje prav po platkah ob tej steni v levo smer. Vmes sva srečala tudi kakšen klin. Izstop iz smeri je pravtako ocenjen s V, kot tudi drugi detajli v raztežajih prej. Zadnji raztežaj je nekoliko krušljiv, a ob natančnem izboru skale, te to ne moti. Zaključiva na tržaški gredi, ki pelje smer na Plemenice.
Zaključek. Odlična smer z začinjenim vstopom, kar je na koncu rezultiralo osem urno plezanje 400m smeri. A bil je res krasen dan. Juhej….
