360. (26.04.2014) Visoki rokav
Po dobrih treh urah spanja me ura neusmiljeno vrže pokonci. Brez pogajanja se odpravim proti nahrbtniku, kuhinji in drugim opravilom, ki jih opravim bolj kot ne avtomatsko. Za čuda se tokrat odpravim od doma pravočasno. Grem na Visoki rokav.
V Mojstrani se dobim z Gregom. Čez pol ure parkirava na Poldovem rovtu, nato pa skozi gozd in višje gori preko plazovin in še višje gori preko snežišč, proti bivaku II. Sem prispeva, ko se je sonce že dodobra naslonilo na pobočja. Tako dobro, da sva pod ozebnikom gazila celo na smučeh.
V ozebniku
Tudi v ozebniku ni bilo dosti bolje, saj se je Gregu kar dobro udiralo pod nogami. Na vrhu ozebnika se za trenutek oddahneva, nase namestiva opremo in pičiva pod spodnji kamin, v katerem so bili še zadnji trakovi snega. Ko sva prišla iz kamina je sledila prečka v desno, nato pa preko snežišča pod večji stolp. Tu sva naletela na krajši skalni odsek. Sledili so prehodi preko skal in snežnih razičev, vse dokler nisva prišla na vrh. Čeprav so nama ves čas delali družbo oblaki, naju nikoli niso prav v celoti zakrili. Tako, da sva imela na vrhu vseeno prave razglede na vse strani. Na zahodu se nama je ponujal pogled na Škrlatico, na vzhodu pa na Dovški križ in naprej po grebenu proti Kukovi špici.
Sestop
Sestopila sva po smeri pristopa. Naredila dva spusta ob vrvi, skozi ozebnik odsmučala in se ustavila pri bivaku. Še prej sva s smučmi sprožila manjši plaz, ki se je na koncu razvil v pravo gomazečo gmoto.
Od bivaka do konca snežnih jezikov, kamor se je še dalo pripeljati s smučmi, pa je bila ena sama uživancija.
Toliko o dogajanju tega dne nad Vrati…
