Beljaški turn
381. (21.6.2015)
Na prvi poletni dan se prav nič ne spodobi, da imaš na glavi pokrivalo, prezeble prste in topel flis na sebi. A prav to se je dogajalo na današnji dan. Spodaj pri avtu in tudi na dostopu še ni kazalo, da naju bo pošteno prezeblo pri plezanju na Beljaški turn po smeri Via Weiss. Smer se nahaja v neposredni bližini koče Corsi.
Nisva še čisto prepričana, če sva našla pravi vstop v smer, a ko sva zagledala prvi klin sva vedela, da je pot naprej odprta. Spodaj se planinci odpravljajo na Koštrunove špice, drugi proti Belim vodam, eni na Viš. Midva si nadeneva pasove in opremo in že se zapodiva v prvi raztežaj. Skala je res mrzla, zato pogled na bližnjo mokroto in lužice v razpokah niso bile nič kaj vzpodbudne. Na vsakih toliko se je izza oblakov pokazalo sonce in ogrelo prste.
Smer
Smer je res krasna. Skala kompaktna. Smer ni težka, orientacija pa je logična. Kako drugače, ko pa je bila smer splezana že daljnega leta 1917. Včasih lahko potegneva kar dva raztežaja naenkrat, drugič pač ne. Kmalu se znajdeva na grebenu pod vršno glavo, kjer je vrhunec smeri; odlična skala, nekaj več plezanja in občutek višine.
Na vrh smeri prideva skozi kamin, ki je predstavljal najtežje mesto smeri, a ne pretežko. Potrebno je nekaj gibanja, za ostalo pa poskrbijo dobri grifi in stopi. Takoj za tem pa sva se znašla na vrhu. Oba v toplih oblačilih GORNIK, ki so nama danes odlično služila. Če bi imela tudi rokavice, bi jih zagotovo nataknila na prste. Še posebej takrat, ko so naletavale tudi snežinke. Ja, snežinke; na prvi poletni dan.
Sledil je še sestop z vrha v škrbino. Pod njo pa sva naletela na veliko število kozorogov. Ta veliki, ta mali, vseh sort. Več kot na varno razdaljo se jim nisem upal približati, a dovolj, da smo se srečali iz oči v oči. Mehke, zelene trave z nešteto gorskih rožic, so naredile čudovit ambient.
Zaključek
Že na vrhu sva modrovala in ugotovila, da nama vreme kar dobro služi glede na to, da ves čas pravzaprav visi na nitki. Med sestopom, ki se je, jasno, navzdol bistveno bolj vlekel kot na dostopu, sem omenil, da bo dan popoln, če bo po nekem naključju začelo deževati prav takrat, ko se bova usedla v avto. In glej! Ko se vsedeva v avto in zapeljeva na cesto se dež ulije. To je to! Dan je POPOLN.
