333. (26.01.2013)
V Kranju se dobiva z Markotom in skupaj, še v temi, odbrziva proti Jesenicam. Tam se dobiva še z Anito in Gregom. Skupaj se zapeljemo do Plavškega Rovta in po nekaj potiskih avta vseeno parkiramo kar precej visoko. Ko smo že na smučeh, nas pri kmetiji ”pozdravi” kuža, a mi se ne damo in gremo po začrtani poti naprej. Kmalu smo na hruški planini, od koder se lepo vidi Hruški vrh in vabeče vijuge z vrha.
Najprej gre lepo po pobočju, tik nad planino pa nas pozdravi mrzel veter. Kmalu se odprejo prekrasni pogledi na Julijce, med katerimi kraljuje seveda Očak, vendar se mi zdi, da je tokrat v središču pozornosti Stenar. Vse lepo ”zafrajhano”. Mi gremo pa naprej na vrh. Ob ”špuri” nas ves čas pozdravljajo prave ledene skulpture; borovci in macesni v ledenem oklepu. Noro lepo! Ko stopimo na vrh Hruškega vrha nas pa res strese ledeni mraz in veter. Prav dolgo se ne zadržimo tam gori, ampak se podamo v smeri Dovške Babe. Seveda z namenom smučanja po še precej praznih pobočjih na avstrijsko stran. Veter nas neusmiljeno obdeluje vse do točke, ko zavijemo z grebena v notranjost pobočja. Tam je malo manj vetrovno, kakšno stopinjo k bolj toplemu počutju pa prispeva tudi sonček.
Smučarija – uauuuu… Odlično vijuganje, najprej po trdi podlagi in vmesnih kložah. A ko pridemo na spodnjo izravnavo, se začne pravi užitek. Pršiča kakšnih 15 cm na trdi podlagi. Res odlični pogoji. Le pobočje bi bilo lahko malo daljše:) A vseeno se zadovoljni posedemo h koči in rečemo besedo ali dve.
Za nadaljevanje se odločimo kar za direktni vzpon nazaj na greben hruškega vrha in ne za vračanje v smeri prihoda. Zaradi suhega snega in trde podlage je vzpenjanje, zaradi zdrsavanja smuči, oteženo. A trma naredi svoje in po vztrajanju vseeno pridemo na greben, kjer nas spet pozdravi mrzel veter. Sledi še krajši vzpon nazaj na vrh Hruškega vrha. Od tam pa po južnem pobočju direktno na hruško planino. Vsi zadovoljni se najdemo skupaj pred hosto, skozi katero sledi še nakaj lepih zavojev.
A pri kmetiji in malo naprej pri avtu je današnje uživancije nepreklicno konec. Žal! Na srečo pa zagotovo še kakšna pride.
