Novi vrh – Pojoča travica in Melitina smer

306. (20.05.2012)

Z Ivanom sva odšla v Novi vrh nad Baško grapo. Zanimalo me je kako je v teh koncih. Tu še nisem plezal, zato je bila destinacija toliko bolj zaželena. Gre za krajše smeri s tremi cugi maksimalno. Pa še ti so običajno bolj kratki.

Dostopa se po zelo strmem gozdnatem terenu in kasneje po kamniti grapi do vznožja stene. Tu je treba takoj zaviti levo, sicer pridemo steni za hrbet in se je potrebno vrniti. Pa tudi če pride do tega, nič zato. Ko sva midva prišla do vstopa sta bila tam že Matjaž in Andrej iz AO Cerkna. Odpravljala sta se v Direktno, midva pa v Smer pojoče travice. Smer se v drugem raztežaju postavi precej pokonci. Ta raztežaj je ocenjen s VI- in je opremljen s klini. Mislim, da sem zatikal tudi druga varovala, vendar je kar dobro opremljena. Le takoj pri vstopu v zajedo sem pogrešal kakšen klin več. Plezarija je cel raztežaj (ampak res cel raztežaj – 55-60m) napeta. Skala pa je čudovita. V glavnem gre za poči in nekaj malega plat, zgoraj pa te pričaka še pevis kjer se je za dober grif potrebno pošteno stegnit čez rob. Istočasno je bil v sosednji smeri Matjaž (aha, dva Matjaža v vzporenih smereh – ne pojavi se dostikrat takšno naklučje) in so postale fotke prav zanimive. Na koncu težjega raztežaja te pričaka odrešilno stojišče s prepletenimi prusiki na zelo izpostavljenem in hkrati izredno razglednem delu smeri. Tu pa se smer prektično tudi konča. Sledi še krajši raztežaj lehkega plezanje (III) in že stojiš na grebenu Novega vrha. Midva sva se odločila, da se bova za en raztežaj ob vrvi spustila na drugo stran in sestopila peš. Odločitev je bila na mestu, saj sva bila občutneje prej od kolegov, ki sta celo smer abzajlala. Celo vrv jima je nagajala, saj je bila za nekaj metrov prekratka.

Ker so smeri bolj kratke in se le za eno smer res ne splača priti v te konce (no, tudi to ni vedno res, če ni tvoj edini motiv plezanje), sva se odločila, da splezava še eno smer. Odločila sva se za Melitino smer, ki ni tako težka. Je pa bolj psiho, saj v začetku prvem raztežaju ne najdeš klinov in se iz dobre skale na začetku, smer kasneje v kaminu spremeni v krušljivo skalo. Tudi v nadaljevanju se prepletata zelo dobra skala in malo manj. Ampak kakorkoli obračaš si spet po treh raztežajih zunaj smeri. Tokrat sva se odločila, da smer ne bova zaključila prav na grebenu, ampak tik nad stojiščem, kjer je pripravljen tudi abzajl. Najprej iz stojišča odstraniva in zamenjava tanek prusik z debelejšim in novejšim, saj prejšnji ni zbujal prav veliko zaupanja. Tokrat sva počasnejša midva, zato sta kolega spodaj pri avto ped nama.

Sledilo je še vprašanje: ”A gresta na pir?”. In smo šli. Par besed, vtisov in že sva se vozila po Baški grapi nazaj na loško. Za začetek sezone ni slabo…

Dodaj odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.