GORNIK & HRIBI
386. (30.08.2015)
Listam po Miheličevem vodniku. Nič ne najdem za solo akcijo. Kar pa je primerno, me ne prepriča. Ustavim se na – Škrlatiške grede. Spomnim se, ko sva pred leti z Lukom plezala v Skalaškem stebru, da sem takrat pogledal za rob in si zapomnil strme in temne stene. Pogled, ki se ti vtisne v spomin. Takrat sem si rekel, da moram to videti od blizu. Očitno je ta priložnost prišla prav zdaj.
385. (15.08.2015)
Napovedane so popoldanske nevihte, zato se preventivno dobiva že ob zgodnji četrti uri zjutraj. Pred leti sem se že potikal v teh koncih, vendar sva danes nameravala dostopiti pod smer preko Šraj peska in naprej proti smeri Geršak – Grčar. Ko s čelko posvetiva v usmerjevalno tablo, ki kaže levo za slap Orglice in desno za Presedlaj, mi je vse jasno. Aleš se usmeri v levo, jaz pa suvereno zapovem odhod v desno. Bom pa ja vedel, če sem tukaj že hodil! Tako prepričljivo, da opisa sploh ne potrebujem.
384. (01.08.2015)
Hmmmm… Ne spomnim se kolikokrat sva se med plezanjem vprašala ali za določene dele smeri Hudičev steber držijo ocene v skici. Ponekod so bili deli smeri bodisi precej težji kot ocene bodisi sva bila midva tako zelo zanič!? V slednje, jasno, ne priznava… Ne spomnim se tudi kolikokrat sva se vprašala kam naprej? Smer je orientacijsko precej zahtevna.
383. (12.7.2015)
Z Milanom sva se kar precej zgodaj že odpravila v Tamar, v smer Herlec – Kočevar. A vseeno nisva bila med prvimi. Prva naveza je bila že visoko pod smerjo, drugo pa sva prehitela na poti. Kljub širini sten nad Tamarjem smo vse tri naveze zavile v smer Herlec – Kočevar. Smešno.
382. (05.07.2015)
Na parkirišču je vse polno avtomobilov. Kje so vsi ti ljudje? Cincava ali naj se zapeljeva do žičnice ali pustiva avto na parkirišču. Odločiva se za slednje, čeprav veva, da nazaj grede to ne bo imelo blagodejnega vpliva niti na psiho niti za noge. V planu je smer Ekar – Jamnik.