GORNIK & HRIBI
381. (21.6.2015)
Na prvi poletni dan se prav nič ne spodobi, da imaš na glavi pokrivalo, prezeble prste in topel flis na sebi. A prav to se je dogajalo na današnji dan. Spodaj pri avtu in tudi na dostopu še ni kazalo, da naju bo pošteno prezeblo pri plezanju na Beljaški turn po smeri Via Weiss. Smer se nahaja v neposredni bližini koče Corsi.
380. (07./12.06.2015)
Nihče nima časa. Nič čudnega za ta svet. Še vedno grem lahko sam, sem si rekel. Oddidem na vsezgodaj pa še vedno ne prezgodaj. V obeh primerih. Na Štruco se odpravim čez Gamsov skret. Zgleda, da nimajo posebnih prebavnih motenj, saj videti ni bilo nobenega. Sem pa opazil, da nisem edini predstavnik človeške vrste v teh koncih. Tik pod zajlami se srečamo. Višje gori povesta, da sta iz Ljubljane in Škofje Loke. Medtem, ko nekaj modrujemo, dobim celo navodila kako priti do pod Štruce. V mislih se mu zahvalim, vendar bo šlo tudi brez tega. Tudi v miže, če bi bilo treba, he he …
379. (10.04.2015)
Sprva smo štirje, a na koncu ostanemo trije. Nič hudega. Volja je močnejša od primankljaja kadra. Ko drvimo čez padsko nižino nam je že kar pošteno vroče. Upamo, da bo v hribih bolj sveže. Medtem, ko bo naša služba za kak dan počakala, kamionarji vseh dežel, predvsem pa vzhodnih, služijo vsakdanji kruh po neskončnih cestah.
378. (14.03.2015)
V petek ob treh popoldan odrinem od doma. Pravzaprav iz službe, saj sem namenjen obiskati še štiri stranke. Najprej se ustavim na Bledu. Na hitro vse uredim in že se peljem proti Bohinju. Izkoristim tistih nekaj prostih minut za nakup malice za jutrišnjo turo. Ko ob desetih zvečer zaključim s službo v Bovcu naravnam krmilo za Vršič. Kakšna milina; nebo polno zvezd (že dolgo nisem videl takega pogleda) na cesti pa samo jaz. Od Bovca do Vršiča nisem srečal niti enega avtomobila!
Me veseli, da so še ljudje, ki za hribe vstanejo ob štirih zjutraj. Tako je dan daljši. Pa še kakšno korist imaš od tega. Kot naprimer to, da si prvi v smeri in ti odločaš kaj in kako in se ne prilagajaš ali pa dobivaš pošiljke ledu na glavo. Tako smo se podali v smer, kjer stojita spodnji in zgornji Ledinc.
Tokrat je družba Bojč in Uroš. Oba iz AO Kranj. Na Anclovem panično, skoraj z ročno, parkiramo. Ko obujem prvi čevelj, Bojč že hodi po stezi. Jebenti, se mu mudi… Stopimo hitreje in na izravnavi prehitimo prednamce. ”Kam pa kam”, jih vpraša Bojč. ”V grapo med Ledinskim vrhom in Babo”, rečejo. Oooo, to je pa super! Najbrž smo vsi pri sebi mislili: Ooooo, the best, ne gremo v isto smer!
Danes ima veter mlade. Pršni plazovi se vsipajo prav iz vseh sten. Ko se pripravimo za vstop, sta prispela še dva črnučana. A mislim, da se ne bomo kaj dosti motili. A že na prvem raztežaju opazimo pravo invazijo pod Ledince. No, izkaže se, da gredo večinoma v grapo. Še dobro…
Bojč pleza naprej. Pravi, da ima še neke neporavnane račune. Meni je prav. Nič hudega. Bomo pač bolj uživali in fotkali. Čedca je še v svežem spominu. Tako Bojč suvereno obdela prvi raztežaj. Drugi zgleda že bolj pokonci. Na sredini drugega raztežaja pride na vrsto nekaj metrov navpičnega plezanja. Nato se spet rahlo položi in sledi izstop iz drugega raztežaja. Nato pa še zaključek spodnjega, od katerega so nas želeli pregnati pršni plazovi. A mi se ne damo!
Pospravimo vrvi in prec odbrizimo naprej proti Zgornjemu Ledincu. Sledi Janeza in drugih se vidijo le približno; sem in tja. A hoja je udobna in ne preveč utrujajoča. A bolj ko se bližamo slapu, bolj nas obstreljuje nekakšen drobir. Veter pa neusmiljen! Biča nas iz vseh smeri. Na spodnjem abalakovu se navežemo. Bojč spet prvi v vrsti. Fantastični pogledi skozi objektiv. Jeaaaa…
Kmalu se na vrhu znajdemo vsi trije. Sam priplezam z rahlo bolečino v rami in peskovnikom v ustih. Preden izpljunem ves pesek ima Bojan že pripravljen spust. Najprej grem jaz, nato Uroš, na koncu pa še Bojč, ki je moral reševati zapihano vrv.
Po spustu je sledil še sestop do Spodnjega Ledinca, od tam pa nazaj v dolino. Bojč je uspešno našel prehod v krajšo grapo, kjer je imal veter in pršni plazovi žurko.
Spodaj si zadovoljno podamo roko, rečemo kakšno moško pod rdečim kršem in odbrzimo proti avtu.
Super tura!
