GORNIK & HRIBI
390. Smer belih stopnic v Bavškem Grintavcu oz. po belih trentarskih stopnicah (september 2016)
V septembru sva se z Lukom navsezgodaj zapeljala preko Vršiča v Sočo. Nikjer nikogar. Vse še spi. Parkirava tik ob cesti na začetku Soče (če gledamo iz smeri Bovca).
389. Julij/Avgust 2016
Nekaj časa že nisem napisal na blog nobenega prispevka; torej nisem bil v družbi grebenov in dolomitov. Na fotografijah zadnjega je še sneg. V tem času se je zvrstilo veliko dogodkov, ki nimajo dosti skupnega s skalo ali plezanjem. No, nekako je bilo to dogajanje povezano tudi s plezarijo, a le v smislu službe.
384. (01.08.2015)
Hmmmm… Ne spomnim se kolikokrat sva se med plezanjem vprašala ali za določene dele smeri Hudičev steber držijo ocene v skici. Ponekod so bili deli smeri bodisi precej težji kot ocene bodisi sva bila midva tako zelo zanič!? V slednje, jasno, ne priznava… Ne spomnim se tudi kolikokrat sva se vprašala kam naprej? Smer je orientacijsko precej zahtevna.
383. (12.7.2015)
Z Milanom sva se kar precej zgodaj že odpravila v Tamar, v smer Herlec – Kočevar. A vseeno nisva bila med prvimi. Prva naveza je bila že visoko pod smerjo, drugo pa sva prehitela na poti. Kljub širini sten nad Tamarjem smo vse tri naveze zavile v smer Herlec – Kočevar. Smešno.
380. (07./12.06.2015)
Nihče nima časa. Nič čudnega za ta svet. Še vedno grem lahko sam, sem si rekel. Oddidem na vsezgodaj pa še vedno ne prezgodaj. V obeh primerih. Na Štruco se odpravim čez Gamsov skret. Zgleda, da nimajo posebnih prebavnih motenj, saj videti ni bilo nobenega. Sem pa opazil, da nisem edini predstavnik človeške vrste v teh koncih. Tik pod zajlami se srečamo. Višje gori povesta, da sta iz Ljubljane in Škofje Loke. Medtem, ko nekaj modrujemo, dobim celo navodila kako priti do pod Štruce. V mislih se mu zahvalim, vendar bo šlo tudi brez tega. Tudi v miže, če bi bilo treba, he he …